ZVOP-2 vzpostavlja osnovo za večjo zakonitost obdelav osebnih podatkov, obenem pa je s sprejemom zakona v celoti zadoščeno zahtevam glede implementacije Splošne uredbe o varstvu podatkov, s čimer se je Republika Slovenija izognila visokim kaznim s strani Evropske unije.
Državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje dr. Igor Šoltes je ob nagovoru Državnega zbora izpostavil, da obravnavajo enega najpomembnejših zakonov s področja varstva človekovih pravic, ki izhaja iz 38. člena Ustave in varuje osebno človekovo pravico do varstva osebnih podatkov ter poudarja zakonitost obdelav osebnih podatkov.
»Varstvo osebnih podatkov je zelo pomembna komponenta posameznikova življenja, se pa včasih tega preprosto ne zavedamo dovolj. Kako zelo je ta del pomemben bomo mogoče spoznali šele v procesu digitalizacije družbe,« je poudaril Šoltes.
Novi zakon je po navedbah Ministrstva za pravosodje pripravljen tako, da spoštuje 38. člen Ustave Republike Slovenije glede človekove pravice do varstva osebnih podatkov. Ta človekova pravica med drugim prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja in določa, da se ima vsakdo možnost seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, ter da ima pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Z vidika njenega urejanja z zakonom pa se določa, da mora zakon urejati zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov.
ZVOP-2 prinaša tudi pomembni sistemski novosti glede določenih obdelav osebnih podatkov, kot sta videonadzor na javnih površinah in posebne obdelave podatkov.
»Pri videonadzoru na javnih površinah smo nekoliko spustili duha iz steklenice, določili smo, da je možen, vendar smo istočasno določili precej varovalk. Pri posebnih obdelavah podatkov pa smo dodatno zavarovali državotvorne evidence, kot je Centralni register prebivalstva,« je pojasnil Šoltes.
Novi zakon mora potrditi še Državni svet, kar pomeni, da bi ob njegovi sicer pričakovani potrditvi pričel veljati že v drugi polovici januarja 2023.
