Delavnica o medvrstniškem nasilju na spletu, ki so jo organizirali na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, je osvetlila vzroke in posledice medvrstniškega nasilja na spletu ter podala ideje glede njegovega preprečevanja . Ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh je opozorila, da ažurno in jasno odzivanje na nasilje zmanjšuje pojavnost nasilja in deluje preventivno, da proti nasilnežu ne ukrepamo z nasiljem, saj nasilje običajno povzroči še več nasilja in da je naša dolžnost prijaviti nasilje, saj umikanje pogleda, molk ali nedejavnost v takem primeru pomenijo krepitev nasilja.
Višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU, izr. prof. dr. Dan Podjed, je opomnil, da je digitalni svet neločljivo prepleten s fizičnim, nasilje pa se preliva iz enega sveta v drugega. »Pri tem imajo starši, vzgojitelji, učitelji, prijatelji, vrstniki in skrbniki ter šole in druge ustanove pomembno vlogo. Morda ni ključen problem v nasilnih filmih in igrah, ki jih igrajo in gledajo mladi, temveč v agresivnih besedah in vsebinah, ki se širijo tudi po Facebooku in Twitterju, torej omrežjih, ki jih uporabljajo predvsem starejše generacije,« je dejal Podjed. Zaradi objav, ki niso fikcija, temveč resničnost, postaja družba vse bolj atomizirana, razdeljena, nepovezana in tudi nasilna.
Tako psihologinja dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru: »Za učinkovito spoprijemanje s spletnim nasiljem otroci in mladostniki potrebujejo podporo kompetentnih odraslih, vendar pa raziskave kažejo, da se otroci in mladostniki zaradi stisk, povezanih z opazovanjem ali doživljanjem medvrstniškega nasilja, relativno redko obračajo na odrasle – za spletno nasilje to velja še v večji meri.« Za učinkovito preprečevanje medvrstniškega nasilja je po njenem mnenju ključno dobro medresorsko sodelovanje ter okrepitev vzgojne funkcije šole.
Ozaveščanje in izobraževanje vseh udeleženih v vzgojno-izobraževalni proces
S tem se je strinjala tudi Maja Keršič, svetovalna delavka na osnovni šoli, ki je dejala, da moramo sočasno s pozivi k digitalizaciji mlade s konstantnimi preventivnimi dejavnostmi v šoli in doma senzibilizirati in ozaveščati, da je spletno nasilje realno in nevarno ter jih sistematično opolnomočiti za ukrepanje, če sami postanejo žrtve ali priče spletnega nasilja. Po mnenju dr. Barbare Brečko s Fakultete za družbene vede, pa šole, šolski strokovni delavci in vsi, ki se ukvarjajo z mladimi, potrebujejo nove kompetence za prepoznavanje, obravnavanje in preprečevanje spletnega nasilja ter za varno in ustrezno ukrepanje, ko njihovi učenci postanejo žrtve, storilci ali opazovalci.
Svojo vlogo bo morala odigrati tudi Policija, ki sicer namenja veliko pozornosti preventivnim objavam in sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami pri ozaveščanju o nasilju in vzpodbuja k prijavi vseh oblik nasilja. Za spopadanje z medvrstniškim nasiljem na spletu bo pomembna splošna krepitev digitalnih kompetenc tudi glede same uporabe tehnologije ter skrb za vzgojo in vrednote, ki morajo ostati v digitalnem okolju enako usmerjene v človeka, kot so v fizičnem okolju.
