Mag. Katja Kraškovic je kot direktorica in dekanja GEA College – Fakultete za podjetništvo med prvimi visokošolskimi menedžerkami in menedžerji v Sloveniji prepoznala pomembnost informacijske in kibernetske varnosti. Ne samo, da je to dejavnost povezala v samostojen študijski program, velja tudi za eno najbolj vidno zagovornico in promotorko žensk v panogi kibernetske varnosti.
Kaj je fundacija Women4Cyber, kakšno je njeno poslanstvo in vloga pri spodbujanju zaposlovanja žensk v kibernetski varnosti?
Women4Cyber je neprofitna mednarodna organizacija, namenjena spodbujanju in podpiranju delovanja žensk v kibernetski varnosti. Med njene glavne cilje sodijo spodbujanje čim večje enakosti spolov v tej panogi in odpravljanje različnih ovir, ki ženskam stojijo na poti do enakovredne zastopanosti na tem področju. Skupno ima evropska pobuda Women4Cyber že 25 sekcij, ki omogočajo povezovanje tako na nacionalni kot na vseevropski ravni.
Fundacija si je zadala visoke cilje, kot so gradnja in razvoj skupnosti žensk na področju kibernetske varnosti, promocija izobraževanja na tem področju, pomoč pri vzpostavitvi potrebne regulative na nacionalni in EU ravni ter povečanje vidnosti žensk na tem področju. Preko različnih aktivnosti, izobraževanja in ozaveščanja ter mreženja skuša spodbuditi ženske, da pri izbiri karierne poti pomislijo tudi na kibernetsko varnost.
Kakšni so bili razlogi za ustanovitev slovenskega oddelka Women4Cyber?
V sekciji Ženske v kibernetski varnosti, ki je nedolgo nazaj nastala znotraj Sekcije za kibernetsko varnost, ki deluje v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije Gospodarske zbornice Slovenije (ZIT GZS), smo precej hitro ugotovile, da nas je v Sloveniji zelo malo. Prav zato potrebujemo večjo platformo, preko katere se bomo lahko povezovale, ozaveščale o možnostih za ženske v tem poklicu, jih spodbujale, da se nam pridružijo ter izpostavljale vzornice. V slogi je moč in verjamemo, da lahko preko evropskega prostora dosežemo veliko več kot samo v Sloveniji.
"Menim, da se delovno okolje izboljša, če je bolj uravnoteženo po spolu, saj je v mešanih timih več sodelovanja in več komunikacije. V eni od prejšnjih zaposlitev sem bila 2. ženska v ekipi, v času mojega dela tam je ta odstotek narasel na 30-40% in posledično se je spremenil način komunikacije. Moški kolegi so bili prej vajeni delati sami in sami reševati svoje težave, ženske pa imamo večjo potrebo po komunikaciji in se moški ob nas lažje odprejo, kar se je na koncu poznalo na celi ekipi." Kristina Batistič, svetovalka za kibernetsko varnost, NIL d.o.o. in vodja pobude Women4Cyber Slovenia
Kdo se lahko včlani in kakšni so pogoji za članstvo?
Slovenska sekcija Women4Cyber, namenjena ženskam na področju informacijske tehnologije in kibernetske varnosti, je bila ustanovljena 2023, članstvo pa zaenkrat poteka zgolj na osnovi povabila.
Kako ste se slovenske ženske v kibernetski varnosti povezovale do sedaj – tako v Sloveniji, kot mednarodno?
V zadnjem času se na nacionalni ravni povezujemo preko sekcije 'Ženske v kibernetski varnosti', mednarodno pa potekajo povezovanja predvsem individualno, preko raznih konferenc, dogodkov in sodelovanj z institucijami v tujini.
"Vsi kolektivi lahko delujejo kot usklajena celota, ne glede na to, ali so v njej prisotne ženske ali ne. Po mojih izkušnjah je glavno, da se v ekipi vzpostavi zavedanje, da so glavni kriteriji sposobnost za delo in ne druge možnosti diferenciacije, naj si bo to spol ali stopnja izobrazbe in še bi lahko naštevali. V skladu s tem deluje tudi iniciativa women4cyber. Zaradi svojega dela znotraj fakultete sem v konstantnem stiku z mlajšo generacijo, prav tako v podjetju zaposlujemo mlajšo generacijo. Trend zanimanja deklet za kibernetsko varnost absolutno raste, je pa tu potrebno napraviti še kar nekaj dela na nižjih stopnjah izobrazbe, kjer se vidi, da zanimanje deklet za tematiko upada že tekom osnovne in srednje šole. Kot v drugih panogah tudi tu ne pričakujemo, da se bo preobrat zgodil čez noč, in se zavedamo, da je to delo generacij, a sem vesela, da napredujemo." dr. Nastja Cepak, vodja kriptografskega oddelka v podjetju CREAPLUS
S kakšnimi izzivi se soočajo slovenske ženske, ki se želijo ali se ukvarjajo s kibernetsko varnostjo?
Menim, da je največji izziv še vedno prepoznavanje priložnosti za ženske na tem področju, tudi zaradi ukoreninjenih stereotipov, da je IT v domeni moških.
Na eni strani gre za izzive z ženskega zornega kota, češ da ta dejavnost zanje ni primerna, po drugi strani pa še vedno med številnimi moškimi kolegi vlada prepričanje, da ženske v kibernetski varnosti ne morejo biti uspešne. Žal morajo biti ženske tako pogosto bolj usposobljene od moških kolegov, da bi veljale za strokovnjakinje.
"Nikoli nisem dovolila, da bi me kolegi neresno jemali zato, ker sem ženska. Nikoli nisem delala razlik med moškimi in ženskami, morda ravno zaradi tega pristopa nisem nikoli čutila zasmehovanja ali zapostavljanja. Me pa izjemno veseli, da je na tem področju vedno več žensk, in sicer iz dveh vzrokov. Prvi je ta, da so si dekleta kljub fami, kako gre na področju informacijske varnosti za moške poklice, ki jih lahko razumejo le moški, drznila in upala. Po drugi strani pa me to veseli iz strokovnega in profesionalnega vidika, ker ugotavljamo, da informacijska in kibernetska varnost nista le samo tehnika in tehnologija, ampak smo tudi ljudje. In zagotavljanje informacijske varnosti je v veliki meri odvisno od ljudi." Alenka Glas, strokovnjakinja na področju informacijske varnosti, Actual IT d.d.
Kakšne dejavnosti boste predvidoma izvajali v slovenskem oddelku?
Za začetek se bomo osredotočile na medsebojno povezovanje, promocijo vzornic in promocijo poklica ter seveda na ozaveščanje pomembnosti te dejavnosti, tudi s pomočjo nastopanja ali organiziranja različnih dogodkov ter družbenih omrežij.
Kako konkretno boste lahko pomagali dekletom in ženskam v Sloveniji pri vstopu in razvoju kariere v kibernetski varnosti?
Menim, da človek v življenju potrebuje le eno osebo, ki ga oziroma jo navdihne za določeno odločitev ali pot. S pomočjo predstavljanja vzornic, dobrih praks, mentorstva in pojavljanja na dogodkih spodbujamo mlade dame, da se odločijo za to pomembno dejavnost. Navsezadnje tudi na tak način, s pomočjo žensk, prispevamo k razvoju kibernetske varnosti.
Kako ocenjujete slovenski sistem izobraževanja za kibernetsko varnost - kje je največ vrzeli, kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Vrzel med tem, kar trg potrebuje in tem, kar ponujamo na področju izobraževanja, je velikanska – ne le na naših tleh, temveč po celotni Evropski uniji. Število kibernetskih napadov se veča s svetlobno hitrostjo, medtem ko istočasno ne uspemo izobraziti dovolj kadra, ki bi znal res dobro obvladovati področje.
Na Gea Collage na primer že ponujamo dodiplomski program Informacijska in kibernetska varnost, to tematiko je mogoče študirati na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu, vendar gre za podiplomski program. Na Fakulteti za varnostne vede se izvaja dodiplomski program Informacijska varnost, vsa ostala izobraževanja pa so na voljo le parcialno, kot izbirni predmeti, ali kot krajša neformalna izobraževanja.
"Glede na to, da je izobraževalni sistem počasen, ne zmore zagotavljati potreb, ki jih trg in prihodnost prinašata. Da bi se mladi odločali za ta poklic, ga moramo prepoznati kot perspektivnega in biti hkrati pripravljeni na dejstvo, da je sam poklic zelo dinamičen. Na tem področju bomo morali resnično zavihati rokave, če želimo imeti strokovnjake, ki nas bodo obvarovali pred hitrim razvojem groženj, ki sta ga umetna inteligenca in strojno učenje le še pospešila. Verjamem, da se bodo izobraževalni programi v prihodnje še razvili, vsekakor pa se bo tudi vrzel dodatno poglobila." mag. Katja Kraškovic, direktorica in dekanja GEA College – Fakulteta za podjetništvo
Kako boste podjetja in javne ustanove spodbujali k angažiranju žensk za kibernetsko varnost?
Prav gotovo skupaj in s povezovanjem. En sam težko naredi veliko, kot skupina pa smo lahko prisotne na veliko dogodkih, ozaveščamo širšo publiko, približamo vsebine kibernetskega področja večjemu številu ljudi preko dogodkov, konferenc, projektov, člankov, tudi intervjujev, kot je današnji.
Na svetu ne obstaja nič, česar ženske ne bi ženske zmogle ali znale, če le v to vložimo dovolj truda in energije. Zato lahko uspemo tudi na področju kibernetske varnosti ter celo prispevamo dodano vrednost ženskega vidika. Zato bi spodbudila vse dame, mlade ali malo manj mlade, ki jih področje zanima, da se opogumijo, izobrazijo in se nam pridružijo. Dobrodošle!
