Po podatkih študije ISC2 o delovni sili za leto 2023 se 91 odstotkov organizacij v EU sooča z vrzelmi v znanju in spretnostih, najpogosteje na področjih, ki v svetu kibernetske varnosti pridobivajo na pomenu. Anketiranci so med področji z največ primanjkljaji izpostavili računalništvo v oblaku (33 odstotkov), umetno inteligenco oziroma strojno učenje (31 odstotkov) in pristope ničelnega zaupanja (27 odstotkov). Ta raziskava je v nadaljevanju odkrila, da kar 84 odstotkov anketirancev z vsega sveta trenutno nima nobenega znanja ali pa ima le omejeno znanje o umetni inteligenci.
Jon France, direktor informacijske varnosti, ISC2 Jon France, direktor informacijske varnosti v ISC2 pričakuje, da bo letos izobraževanje o varnosti računalništva v oblaku ostalo prednostna naloga, v ospredju pa bodo verjetno tudi veščine razvoja izdelkov. »Področje varne zasnove prihaja vse bolj v ospredje in potrebovali bomo posameznike, ki bodo dovolj usposobljeni, da bodo lahko zagotovili zanesljiv razvoj izdelkov. Trenutno je to področje, ki je premalo pokrito in za katerega predvidevam, da bo postalo osrednja tema izobraževanja v celotni panogi,« je izpostavil France.
Izobraževanje na področju umetne inteligence bo še posebej pomembno pred sprejetjem akta EU o umetni inteligenci v letošnjem letu. France ugotavlja, da se povpraševanje po tem znanju samo še povečuje.
»Organizacije bodo primorane svojim zaposlenim olajšati izobraževanje in usposabljanje, saj si bodo le tako zagotovile ustrezno usposobljene ekipe za kibernetsko varnost, ki bodo sposobne upravljati in urejati uporabo umetne inteligence v skladu z zakonodajo. Po drugi strani bi morale z namenom posodabljanja strokovnega znanja ponuditi izobraževalne programe o umetni inteligenci celotnemu podjetju,« je dodal odgovorni za informacijsko varnost v ISC2.
UI že posega tudi v izobraževanja za kibernetsko varnost
Umetna inteligenca spreminja način učenja strokovnjakov za kibernetsko varnost. ISC2 na primer izkorišča umetno inteligenco pri svojem certifikacijskem usposabljanju. S tovrstnimi tehnologijami prilagaja učno izkušnjo, s čimer kandidatom omogoča, da prepoznajo šibkejša področja, na katera se morajo osredotočiti in se tako bolje pripravijo na izpite.
Francis opozarja, da je dopolnjevanje formalnega izobraževanja s praktičnimi izkušnjami najučinkovitejši način za odpravljanje vrzeli v znanju in spretnostih ter izboljšanje poklicnega razvoja. Tudi raziskave ISC2 kažejo, da imajo strokovnjaki za kibernetsko varnost raje izkušnje na delovnem mestu kot tradicionalno izobraževanje.
Tistim, ki si prizadevajo za kariero na področju kibernetske varnosti Francis svetuje, naj poskušajo dopolniti svojo izobrazbo s praktičnimi, tehničnimi izkušnjami na delovnem mestu. Na razmeroma novih področjih, kot sta računalništvo v oblaku in umetna inteligenca, je možno tovrstne izkušnje pridobiti tudi s pripravništvom, certificiranjem ali sodelovanjem na neodvisnih tekmovanjih, kot so hackathoni.
