V svetu primanjkuje skoraj tri milijone strokovnjakov za kibernetsko varnost, pri čemer se bo ta izziv v prihodnosti še zaostril zaradi povečane potrebe po najrazličnejših storitvah kibernetske varnosti. »To vrzel bi lahko bistveno zmanjšali, če bi bil en del prebivalstva sorazmerno zastopan v industriji. In to smo ženske. Nezapolnjena delovna mesta niso samo kadrovska težava, so namreč stvar nacionalne varnosti,« je v svojem uvodnem nagovoru na dogodku Ženske v kibernetski varnosti – trendi, priložnosti in aktualni izzivi izpostavila Dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo.
Po njenih navedbah predstavljajo ženske le dve od desetih strokovnjakov za kibernetsko varnost, čeprav predstavljajo skoraj polovico svetovne delovne sile. Državna sekretarka je to vrzel pojasnila z dejavniki, kot so percepcija in kultura znotraj posamezne panoge oziroma industrije, družbene in družinske omejitve ter tradicionalno stereotipno prepričanje in ustaljeni družbeni vzorci, da so moški bolj primerni za tehnične poklice in je področje kibernetske varnosti predvsem področje pisano na kožo moškim.
Dogodek, ki so ga organizirali Sekcija za kibernetsko varnost Združenja za informatiko in telekomunikacije, IKT Horizontalna mreža in Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije, je odkril širok potencial, ki je na voljo slovenski panogi kibernetske varnosti. Vendar bo treba še veliko postoriti glede usmerjanja in spodbujanja deklet za tovrstne poklice.
»Raziskave kažejo, da imajo moški in ženske enake prirojene sposobnosti v matematiki in naravoslovju. K razlikam med spoloma pri matematičnih in naravoslovnih dosežkih in sposobnostih prispevajo številni družbeno-kulturni vplivi, vključno z vplivi družine, soseske, vrstnikov in izobraževalnega sistema, usposabljanji in izkušnjami ter kulturnimi praksami,« je izpostavila Aida Kamišalić Latifić.
Ključni bodo zgledi in podpora vseh deležnikov pri kibernetske varnosti
Uveljavljene in bodoče strokovnjakinje za kibernetsko varnost, profesorice in menedžerke akademskih ustanov ter različnih projektov usposabljanja mladih za tehnične poklice so izpostavile, da mlada dekleta potrebujejo predvsem zglede.
"Potrebujemo vašo pomoč v mentorskih programih, vi ste naši ključni zavezniki. Istočasno pa seveda potrebujemo ženske vzornice."
Kot je povedala državna sekretarka, je bila vloga žensk skozi razvoj informacijske varnosti izjemnega pomena, le zgodbe ne krožijo tako hitro in pogosto, kot se dogaja z zgodbami moških. Predstavila je nekaj pomembnih žensk, ki so prispevale k razvoju kibernetske varnosti, na primer Joan Clarke, ki je sodelovala pri razbijanju sporočil Enigem, Ada Lovelace, katere zapiski so bili osnova za prvi moderni računalnik Alana Turinga, Susan Landau, ki je bila direktorica raziskav informacijske varnosti v Sun Microsystems, Dorothy Denning, Grace Hopper, Valerie Thomas …
Po njenih besedah na pristojnem ministrstvu želijo poudariti dobre prakse o vključevanju žensk v različne vloge na področju kibernetske varnosti v različnih sektorjih, tako države kot gospodarstva. »Spodbujamo razprave o različnih izzivih, s katerimi se srečujejo ženske kot strokovnjakinje za kibernetsko varnost in kot uporabnice interneta ter seveda iskanje možnih načinov za njihovo reševanje. Ozaveščamo o prednostih vključevanja žensk na področju kibernetske varnosti. Skupaj z deležniki pripravljamo ukrepe in aktivnosti, ki jih lahko izvaja država, civilna družba oz. zasebni sektor, z namenom povečanja raznolikosti in vključenosti na tem področju ter izvajanja prekvalifikacij,« je še povedala govornica.
Ob koncu nastopa je pozvala vse, ki se ukvarjajo s kibernetsko varnostjo, da navdušijo mlade ženske za to izjemno pomembno področje. Obrnila se je tudi na zelo maloštevilno moško občinstvo ter izpostavila njihovo vlogo. »Potrebujemo vašo pomoč v mentorskih programih, vi ste naši ključni zavezniki. Istočasno pa seveda potrebujemo ženske vzornice, saj kot kažejo raziskave, dekleta tudi zaradi pomanjkanja vzornic v določeni starosti izgubijo zanimanje za tehniko,« je zaključila Aida Kamišalić Latifić.
Dekleta in ženske, ki jih zanima kibernetska varnost, se lahko vključijo v vrsto povezav in projektov v okviru pobud Women4Cyber, Youth4Cyber, EHR4CYBER in Concordia, pri čemer so jim tudi v Sloveniji že na voljo prvi študiji kibernetske varnosti, na primer na GEA College in Fakulteti za informacijske študije.
