Pomembno je, da dijakinjam družba ne postavlja preprek ali dvomov

Glede na poročilo (ISC)² Cybersecurity Workforce Study na svetu primanjkuje 3,4 milijona strokovnjakov za kibernetsko varnost, v regiji EMEA 317.050. Države po vsem svetu in mednarodne ustanove že bijejo plat zvona. Rešitev vidijo v večji angažiranosti žensk v poklice kibernetske varnosti, o čemer pričajo tako dejavnosti na ravni EU, Svetovne banke ter največjih svetovalnih podjetij. Stanje v Sloveniji ni nič bolj rožnato, še posebej, ker smo na samem repu Evropske unije po deležu žensk v IKT in posledično v kibernetski varnosti.

O vrzelih pri delovanju žensk v kibernetski varnosti smo povprašali dr. Lili Nemec Zlatolas, docentko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Ljudje si težko predstavljajo visoko izobražene ženske na polju varnosti, še posebej ko gre za tako nova področja, kot je kibernetska varnost. Kako ste povezani z obravnavo žensk pri kibernetski varnosti?

Doktorirala sem iz zasebnosti na spletu. Moje glavno raziskovalno področje je kibernetska varnost in poučevanje predmetov iz področja kibernetske varnosti, podatkovnih zbirk in osnov programiranja. S področjem žensk v kibernetski varnosti se ukvarjam kot raziskovalka, pri čemer iščem preverjene načine, kako pritegniti več dijakinj in študentk v to področje ter aktivno spodbujam študentke za usmeritev v to področje. Med drugim sem tudi članica novo nastale sekcije Ženske v kibernetski varnosti na GZS, kjer se zavzemamo za več žensk v kibernetski varnosti. Prav tako sem vključena v več projektov in skupin, ki se raziskovalno ukvarjajo z enakopravnostjo spolov na področju IKT.

Področje kibernetske varnosti je sicer zelo interdisciplinarno in zanj so pomembne tudi mehke veščine, pri katerih v povprečju ženske dosegajo malce boljše rezultate kot moški.

Kako ocenjujete delež dijakinj, ki se vpiše na tehnične fakultete, še posebej na področju informacijskih tehnologij?

Glede na podatke Eurostata iz leta 2018, je bil delež dijakinj v Sloveniji zelo nizek, in sicer je na področju IKT bilo le 11 odstotkov študentk, povprečje v EU pa je takrat znašalo 17 odstotkov. V študijskem letu 2020/2021 je bilo v Sloveniji vpisanih na področje IKT 18 odstotkov študentk, podobne rezultate v zadnjih letih beležimo tudi na UM FERI, kjer se delež študentk počasi izboljšuje. Ti odstotki so še vedno precej nizki, kaže pa se rast in interes dijakinj za vpis na študije informacijskih tehnologij. Pomembno je, da dijakinjam družba ne postavlja preprek ali dvomov, zaradi katerih se ne bi odločile za študij informacijskih tehnologij in da se zavedamo, da je pomanjkanje kadrov na tem področju velik izziv, ki ga moramo rešiti na poti do digitalne preobrazbe družbe.

Kakšen je osip, koliko inženirk računalništva oziroma informatike ne uspe dokončati oziroma se ne zaposli v tej panogi?

Sicer mi ni znano, da bi bile raziskave na to temo narejene v Sloveniji, a glede na stik s študentkami, ki ga imam, menim, da se velikokrat lotijo dela bolj analitično in natančno, kar je v tej panogi velika prednost. Prav tako jim reševanje problemov predstavlja izziv, kar pa je prav za področje kibernetske varnosti odlično izhodišče. Glede na to, da so v IKT sektorju plače tudi višje, upam, da je to eden izmed razlogov za večjo motivacijo za dokončanje študija.

Sicer pa je znano, da so heterogene ekipe boljše v reševanju problemov kot homogene, zato je pomembno, da takšna delovna mesta zapolnijo tudi ženske.

Kako ocenjujete stanje žensk na polju kibernetske varnosti, kakšna je njihova zastopanost?

V EU na področju kibernetske varnosti dela približno 7 odstotkov žensk, kar je precej manj kot na področju IKT, kjer dela skoraj 20 odstotkov žensk. Področje kibernetske varnosti je sicer zelo interdisciplinarno in zanj so pomembne tudi mehke veščine, pri katerih v povprečju ženske dosegajo malce boljše rezultate kot moški. Glede na nizek odstotek, obstajajo možnosti za izboljšanje zastopanosti žensk z ozaveščanjem javnosti o tem področju in omogočanjem prekvalifikacije za ženske, hkrati pa za promocijo področja med mlajšimi, ki še izbirajo ali bodo izbirali področje študija.

Kako je z njihovim zaslužkom, nagrajevanjem, napredovanjem – imajo res enake možnosti kot njihovi moški kolegi?

V Sloveniji je razlika med plačami moških in žensk 3,1 odstotka v vseh panogah in ta odstotek je glede na povprečje razlik v EU nizek, kar kaže na to, da pri nas ni velikih razlik med spoloma v plačah. Plače v sektorju IKT imajo nižje razlike med spoloma, hkrati pa so višje od povprečnih plač. V kibernetski varnosti so plače običajno še višje kot na splošno v IKT sektorju, saj gre za bolj specifičen spekter znanj. Povpraševanje po strokovnjakih kibernetske varnosti je vsako leto večje.

Kaj so glavne prepreke v karieri ženske kibernetske varnostnice?

Določena področja v kibernetski varnosti žal ne omogočajo fleksibilnega delovnega okolja in ne podpirajo ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, kar zna ob družinskem življenju predstavljati prepreke v karieri ženske kibernetske varnostnice. Kljub temu pa obstaja veliko področij kibernetske varnosti, ki omogočajo možnost fleksibilnega delovnega okolja. Sicer pa je znano, da so heterogene ekipe boljše v reševanju problemov kot homogene, zato je pomembno, da takšna delovna mesta zapolnijo tudi ženske.

Za približanje poklica dekletom pa je tudi zelo pomembno, da vidijo, da obstajajo uspešne ženske s področja kibernetske varnosti, saj je tako njihov korak za vključitev v to področje lažji.

Kako se EU spopada s primanjkljajem žensk v kibernetski varnosti, pa morda tudi v IKT-ju nasploh?

Evropska komisija veliko vlaga v razvoj kibernetske varnosti, hkrati pa ima med drugim tudi prednostne naloge, določene v strategiji za enakost spolov 2020-2025, in sicer odpravljanje razlik med spoloma na trgu dela ter doseganje enakopravne udeležbe v različnih gospodarskih panogah. Na področju IKT in kibernetske varnosti je velik primanjkljaj kadrov, zato se zavzemajo tudi za več žensk na teh področjih. Evropska komisija je v zadnjih štirih letih financirala štiri pilotne projekte iz področja kibernetske varnosti, ki so se med drugim ukvarjali tudi s tematiko primanjkljaja žensk v kibernetski varnosti. V konzorciju CONCORDIA (Cyber security cOmpetence fOr Research anD Innovation), v katerem je vključen tudi UM FERI, smo na primer podeljevali nagrade za izjemne ženske, ki delajo na področju kibernetske varnosti. Z odmevnostjo takšnih nagrad so ustvarjeni tudi modeli za zgled in posledično se tudi dekleta lažje opogumijo in vključijo v področje kibernetske varnosti.

Kaj bi še lahko naredili v Sloveniji, da bi ta poklic približali dekletom?

Mislim, da je ta poklic še vedno precej nepoznan, zato je zelo pomembno, da javnost seznanjamo s tem, kaj je kibernetska varnost in da so v njej odlične karierne možnosti ter da je potreba po strokovnjakih zelo velika. Tudi vpeljava obveznih vsebin s področja IKT na osnovni in srednji šoli bi lažje približala te tematike učencem in s tem bi se splošna ozaveščenost o takšnih poklicih zvišala. Za približanje poklica dekletom pa je tudi zelo pomembno, da vidijo, da obstajajo uspešne ženske s področja kibernetske varnosti, saj je tako njihov korak za vključitev v to področje lažji. Tudi starši, učitelji in družba morajo to področje spoznati in spodbujati dekleta za vpis na študij IKT oz. kibernetske varnosti.

Nekje sem zasledil, da se strokovnjak za kibernetsko varnost oblikuje skozi štiri leta prakse – ali je morda smiselno narediti kakšne programe za prekvalifikacijo?

Vsekakor. Zelo dobro izhodišče za strokovnjake za kibernetsko varnost je ozadje iz IKT, saj imajo ti kadri širok spekter znanj, ki jih strokovnjak za kibernetsko varnost potrebuje. Upam, da bomo kmalu tudi v Sloveniji imeli na voljo programe izpopolnjevanja ali mikro certifikate za kibernetsko varnost, kjer bodo lahko IKT diplomanti ali diplomanti iz drugih področij svoja znanja nadgradili.

Naša sogovornica bo priložnosti za vključevanje žensk v poklice KV predstavila 29. marca na dogodku »Ženske v kibernetski varnosti – trendi, priložnosti in aktualni izzivi«.